Delavnice za obvladovanje bipolarne motnje je v slovenskem prostoru zasnovala doc. dr. Mojca Dernovšek, naša najbolj uveljavljena strokovnjakinja za bipolarno motnjo. Pokazale so se za izjemno uspešne in učinkovite. Zaenkrat potekajo le v Ljubljani - večinoma na Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo na Polikliniki - načrtujemo pa razširitev tudi v druge regije. Zato v okviru Društva za pomoč, izobraževanje in raziskave pri bipoolarni motnji pripravljamo izobraževanje za vodje delavnic, namenjeno strokovnim delavcem. Izobraževanje bo organizirano v skladu z zanimanjem, zato vse zainteresirane vabimo, da pišejo na BP-društvo, kjer bodo dobili tudi podrobnejše informacije.

Naslednji sklop delavnic se prične 24. februarja in nadaljuje 3. marca, 10. marca, 17. marca, 24. marca ter zaključi 31. marca. Delavnice bodo potekale na Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo (E-hodnik, 2. nadstropje, soba 9) od 17.00 do 18.30. Delavnice so vsebinsko vezane ena na drugo, zato je priporočljivo, da se udeležite vseh. Prisrčno so vabljeni tudi svojci.

Udeležba je brezplačna, s seboj imejte potrjeno zdravstveno kartico.

Še vedno je na voljo tudi nevropsihološko testiranje oziroma natančna ocena stanja vaših spominskih funkcij, koncentracije in pozornosti.

Opis delavnic:

PREPOZNAVANJE IN PREMAGOVANJE BIPOLARNE MOTNJE

Delavnice so namenjene osebam z bipolarno motnjo razpoloženja in njihovim svojcem. Delavnice za prepoznavanje in obvladovanje bipolarne motnje razpoloženja in potekajo pod vodstvom doc. dr. Mojce Dernovšek. Izobraževanje poteka skozi šest zanimivih delavnic, v katerih uporabljamo pisno gradivo in preko pogovora med vsemi udeleženci spoznavamo simptome, potek, vzroke in zdravljenje bipolarne motnje. Udeleženci se naučijo samoopazovanja in obvladovanja prvih znakov, ki bistveno pripomoreta k zgodnjemu preprečevanju ponovitev bolezni.

Posamezne delavnice imajo naslednje vsebine:

• 1. delavnica: BIPOLARNA MOTNJA: SIMPTOMI IN PREPOZNAVANJE je posvečena spoznavanju programa, medsebojnemu spoznavanju udeležencev in spoznavanju simptomov bipolarne motnje razpoloženja;
• 2. delavnica: ZNAČILNOSTI IN VZROKI BIPOLARNE MOTNJE: udeleženci spoznajo značilnosti bipolarne motnje in iščejo morebitne vzroke zanjo;
• 3. delavnica: ZDRAVLJENJE BIPOLARNE MOTNJE: ZDRAVILA : udeleženci spoznavajo zdravila, s katerimi zdravimo bipolarno motnjo razpoloženja;
• 4. delavnica: KAKO SI LAHKO POMAGAM SAM/A: DEPRESIJA in 5. delavnica: KAKO SI LAHKO POMAGAM SAM/A: MANIJA delavnica sta posvečeni zgodnjemu prepoznavanju ponovitev in njihovemu zgodnjemu preprečevanju - četrta preprečevanju maničnih epizod, peta pa preprečevanju depresivnih epizod - udeleženci se naučijo, kako si lahko sami pomagajo, da se bolezen ne ponovi v polni meri;
• 6. delavnica: PREPREČEVANJE POSLABŠANJ IN PONOVITEV: udeleženci se naučijo še več o tem, kako z zdravim načinom življenja in urejenimi medosebnimi odnosi dolgoročno preprečujejo ponovitve.

Na vsaki delavnici udeleženci pridobijo nova znanja, ki so pomembna, da dosežejo končni cilj - obvladati bipolarno motnjo. Delavnice so med seboj povezane in znanje se postopoma nadgrajuje. Udeleženci lažje spremljajo vsako naslednjo delavnico, če se udeležijo tudi predhodnih.

Namen izobraževanja oseb z bipolarno motnjo in njihovih svojcev je, da se vsi naučijo najboljšega možnega soočanja z nastalimi težavami in s tem pripomorejo k izboljšanju kvalitete življenja in zmanjšanju simptomov.

Za obisk je potrebno imeti le veljavno zdravstveno izkaznico.

GRADIVO ZA DELAVNICE

1. Bipolarna motnja - simptomi in prepoznavanje

Izraz bipolarna motnja zajema kar nekaj oblik nihanja razpoloženja, ki povzroča težave. V večini primerov se tekom življenja izmenjujejo obdobja privzdignjenega, veselega, evforičnega razpoloženja (manija oz. hipomanija) ter obdobja potrtosti in znižane energije (depresija).

Simptomi manije in depresije pa so lahko med seboj tudi pomešani; takrat govorimo o mešani sliki. Mešana slika se najpogosteje kaže kot bolezenska potrtost in pospešena govorica, oseba pa ima polno načrtov in zamisli.

Bipolarna motnja se pojavlja pri 1,3 - 3,3% splošne populacije in je približno enako pogosta pri moških in ženskah.

V zgodovini so znani mnogi pomembni ljudje iz politike in sveta umetnosti, ki so imeli to motnjo. Bili so zelo ustvarjalni, kljub težavam, ki jim jih je občasno povzročala bipolarna motnja.

Simptomi depresije

Depresivnih obdobij je v poteku BMR navadno bistveno več in so daljša kot manična obdobja. Posamezniki z BMR depresijo mnogo težje prenašajo, čeprav se zaradi posledic veliko bolj bojijo manije.
Simptomi so med seboj prepleteni in se med seboj ojačujejo.
Simptome depresije si najlažje predstavljamo, če jih razdelimo na posamezne skupine: simptomi depresije v mislih, telesni simptomi depresije, simptomi depresije, ki se kažejo v spremenjenem vedenju in depresivno čustvovanje. Na sliki so te skupine narisane kot trije krogi, ki se med seboj prepletajo in vplivajo drug na drugega.
Če bi skušala oseba z izkušnjo depresije narisati svojo depresijo, mogoče ne bi narisala vseh krogov enako velikih, ampak bi bil eden malo večji kot druga dva, zato ker so na primer depresivne misli obvladovale njeno doživljanje zelo dolgo časa.
Tudi preklop med vsemi tremi krogi je lahko večji ali manjši; kar pomeni, da so lahko simptomi s strani čustvovanja bolj ali manj izraženi.

MISLI
Sem nevreden - misli, da je oseba nevredna družbe drugih, pomoči, koristi, ...
Ni prihodnosti - misli, da za osebo ni nobene prihodnosti, da ni rešitve problemov, da bo vedno tako slabo...
Sem slab - misli, da je oseba slaba, da si ne more zaupati, da je sama kriva za svoje stanje ali za težave drugih.
Nima smisla - oseba misli, da nima smisla iskati pomoči in se truditi, da nima smisla delati, govoriti o težavah...
Ni mi pomoči - oseba misli, da ji nihče več ne more pomagati.
Misli na smrt - oseba pomisli na smrt, ki jo lahko ocenjuje kot možno rešitev vseh težav (lahko se stopnjuje do misli na samomor).
Depresivne blodnje - nerealne misli o propadu, uničenju, katastrofi...

TELO
Bolečine - po celem telesu, zlasti glavobol, bolečine v hrbtenici, v sklepih.
Utrujenost - občutek utrujenosti, ki ne mine po počitku, ampak je po počitku enako ali pa še slabše.
Mravljinci - občutek mravljinčenja po mišicah, v glavi.
Nemoč - občutek nezmožnosti za opravljanje dela ali celo gibanje.

VEDENJE
Jok - se pojavi spontano, lahko večkrat dnevno, oseba težko zadrži jok.
Umikanje v samoto - prej družabna oseba se drži zase in se umika dejavnostim z drugimi.
Poležavanje - preživljanje dnevov v neaktivnosti in brezciljnosti.
Opuščanje aktivnosti, ki so prej predstavljale zadovoljstvo in so za osebo pomembne.
Slaba skrb zase - opuščanje osebne nege ali skrbnosti pri oblačenju.
Nespečnost - zgodnje jutranje zbujanje, težko uspavanje ali pogosto nočno zbujanje.

ČUSTVA
Bolezenska žalost ali depresivnost - pretirani občutki prizadetosti in potrtosti, ki bistveno presegajo morebitne realne razloge, ki jih ima oseba v življenju.
Otopelost - nezmožnost razveseliti se.
Tesnoba - oseba se prestraši ob vsakem najmanjšem dogodku.
Napetost - občutek napetosti, razdražljivosti, ko osebo moti vsak najmanjši hrup.


Razgovor in naloga

1. Obkrožite simptome, ki so bili pri vas prisotni, oziroma dopišite tiste, ki manjkajo.

2. Slika depresije, s katero imam izkušnjo. (nariši 'svoje kroge')

3. Kadar prepoznavamo depresivne simptome pri sebi ali pri drugi osebi, je pomembno, da ugotovimo, kako so ti simptomi nastajali po vrsti, saj se lahko vse naslednje epizode začnejo enako. Pojavljanje posameznih simptomov je značilno za vsakega posameznika. Navadno se najprej pojavi en simptom, nato dva, nato trije, dokler se ne izrazi celotna slika.
Spomnili se bomo tudi, da se depresija ni pojavila hitro, ampak počasi.

Najprej napišite, kako so simptomi depresije nastajali po vrsti.

1. _____________________________________________________________________________________

2. _____________________________________________________________________________________

3. _____________________________________________________________________________________

4. _____________________________________________________________________________________

5. _____________________________________________________________________________________

6. _____________________________________________________________________________________

7. _____________________________________________________________________________________


4. Poskusite se spomniti, kdaj se je pojavil prvi simptom in koliko časa je minilo, da se je depresija pokazala v celoti? Ali je med prvim simptomom in celo sliko depresije minil dan, teden, mesec, več mesecev?

_______________________________________________________________________________________

5. Prve simptome navadno osebe in njihovi svojci podcenjujejo in šele določen simptom jih opozori, da je nekaj narobe. Kateri simptom je bil za vas znak, da je nekaj narobe z vami / s svojcem?

_______________________________________________________________________________________

6. Vsi simptomi depresije so neprijetni in slabšajo kakovost življenja.
Osebe, ki imajo izkušnjo z depresijo pravijo, da je nekatere simptome najtežje prenašati, navadno so to tesnoba, nemoč in utrujenost. Kateri simptom depresije ste vi ali vaš svojec najtežje prenašali?

_______________________________________________________________________________________

Zakaj je to pomembno vedeti?
Depresija se rada ponavlja in ker se navadno simptomi neopazno priplazijo, jih radi prezremo. Navadno se nova epizoda začne podobno kot prejšnje.

MISLI
Zelo živahno mišljenje - misli kar prehitevajo, naval idej, mnogo načrtov
Slaba pozornost
Pozabljivost
Precenjevanje svojih sposobnosti
Zelo visoka samozavest, ki je največkrat povsem pretirana
Velik optimizem
Veličinske blodnje (ekspanzivne, grandomanske) - nerealne ideje o lastni posebni moči, pomembnosti, sposobnostih, poslanstvu, itd.)

TELO
Veliko energije - občutek moči
Mišična napetost
Zelo dobro počutje
Zmanjšana občutljivost za bolečino
Pomanjkanje občutka za utrujenost, kljub povečani telesni dejavnosti in pomanjkanju spanja

VEDENJE
Večja zgovornost - pomeni, da posameznik govori več in navadno tudi glasneje, dotika pa se tudi vsebin, ki bi se jim običajno izognil
Zmanjšana potreba po spanju - pomeni, da posameznik spi nekaj ur manj kot navadno, lahko pa celo zdrži povsem brez spanja nekaj dni, ne da bi čutil utrujenost
Pretirana motorična aktivnost - ne da bi se posameznik utrudil, je dejaven bolj kot sicer
Opuščanje dejavnosti, ki so za osebo nujne in koristne - posameznik opusti dejavnosti, ki so obvezne, nujne in pričakovane in podcenjuje pomen svojega početja (ne gre v šolo, ne napravi naloge, ne gre v službo, ne plača računov, ne opravi obljubljenega, se ne drži dogovorov in podobno)
Tvegana, nepremišljena dejanja glede denarja, novih poznanstev, poskušanja različnih psihoaktivnih substanc, izostajanja od doma, itd.
Izbruhi jeze in napadalnost, kadar ne gre vse po trenutnih nagibih ali po trenutnih načrtih
Pretirano zapravljanje denarja in slaba skrb za svoje stvari (podarjanje svojih predmetov, tudi če so večje vrednosti)
Igre na srečo
Povečana želja po spolnosti
Prevelika zaupljivost in netaktnost v odnosih z drugimi ljudmi
Povečana želja po druženju z različnimi ljudmi

ČUSTVA
Bolezenska veselost, sega lahko do občutka, da ni nobene težave, ki bi je ne znal rešiti
Razdražljivost, prepirljivost
Tesnoba - oseba se prestraši ob vsakem najmanjšem dogodku
Jezavost - osebo hitro vse ujezi


Razgovor in naloga

1. Obkrožite simptome, ki so bili pri vas prisotni, oziroma dopišite tiste, ki manjkajo.

2. Slika manije, s katero imam izkušnjo. (nariši 'svojo sliko')

3. Katere simptome ste prepoznali pri sebi (obkrožite ali dopišite) in kako so ti simptomi nastajali po vrsti?

1. _____________________________________________________________________________________

2. _____________________________________________________________________________________

3. _____________________________________________________________________________________

4. _____________________________________________________________________________________

5. _____________________________________________________________________________________

6. _____________________________________________________________________________________

7. _____________________________________________________________________________________


4. Kako hitro se je razvila manija? Dnevi, tedni, meseci?

_______________________________________________________________________________________

5. Kaj se je najprej pojavilo in je bilo znak, da je nekaj narobe?

_______________________________________________________________________________________

6. Kateri simptom je najteže prenašati?

_______________________________________________________________________________________

Kako hitro se je razvila mešana slika? Dnevi, tedni, meseci?

__________________________________________________________________________________________

Kaj se je najprej pojavilo in je bilo znak, da je nekaj narobe?

__________________________________________________________________________________________

Kateri simptom je najteže prenašati?

__________________________________________________________________________________________


Bipolarni motnji pridruženi simptomi in motnje

1.Zloraba alkohola, pomirjeval, marihuane in drugih drog (heroin, kokain, amfetamini, ekstazi, LSD).
2. Pretirano kajenje tobaka.
3. Obsesije (prisilne misli, ki so moteče in se jih ne moremo znebiti) in kompulzije (prisilna dejanja, za katera vemo, da so nesmiselna, pa ne moremo prenehati z njimi) so značilni simptomi obsesivno-kompulzivne motnje.
4. Socialna fobija je strah pred množico ljudi, nastopanjem in izpostavljanjem v javnosti.