Bipolarna motnja razpoloženja ali - kot so jo nekoč imenovali - manično depresivna bolezen prizadene približno odstotek prebivalstva, velikokrat je odkrita pozno; v povprečju mine vsaj osem let, preden je obolenje prepoznano, v klinični praksi pa niso redki primeri, ko le-to ni odkrito desetletje ali še dlje.
Bipolarno motnjo, za katero je značilno pretirano nihanje razpoloženja, je treba čim prej prepoznati in začeti zdraviti. Še posebej veliko škode lahko posameznik povzroči v obdobju manije; takrat lahko z nepremišljenimi dejanji pripelje na rob katastrofe sebe in svoje bližnje. Za kakšno obolenje gre, kakšni so njeni znaki in ne nazadnje tudi o načinih zdravljenja smo se pogovarjali z doc. Mojco Zvezdano Dernovšek iz Psihiatrične klinike Ljubljana.
Bipolarna motnja - simptomi in prepoznavanje Izraz bipolarna motnja zajema kar nekaj oblik nihanja razpoloženja, ki povzroča težave. V večini primerov se tekom življenja izmenjujejo obdobja privzdignjenega, veselega, evforičnega razpoloženja (manija oz. hipomanija) ter obdobja potrtosti in znižane energije (depresija). Simptomi manije in depresije pa so lahko med seboj tudi pomešani; takrat govorimo o mešani sliki. Mešana slika se najpogosteje kaže kot bolezenska potrtost in pospešena govorica, oseba pa ima polno načrtov in zamisli.
Bipolarna motnja se pojavlja pri 1,3 - 3,3% splošne populacije in je približno enako pogosta pri moških in ženskah.
O problematiki prepoznavanja bipolarne motnje, o smernicah zdravljenja, ki so še v pripravi, o stigmatizaciji duševnih bolezni in še čem smo se pogovarjali z doc. dr. Blanko Kores Plesničar, dr. med., specialistko psihiatrije iz Psihiatrične bolnišnice Maribor.
Izkušnje in klinična praksa kažejo, da v povprečju traja približno pet let in več, da bolnik dobi pravo diagnozo. Zakaj traja tako dolgo? Kje so še rezerve, da bi diagnozo lahko postavili prej?
Spolna zloraba v otroštvu je grozljiva reč in za sabo pušča hude posledice, predvsem v obliki posttravmatskega stresnega sindroma, depresije in drugih motenj - lahko pa se se izkaže tudi za sprožilec bipolarne motnje. Kako in koliko je poskrbljeno za žrtve spolne zlorabe pri nas? Zadnja razkrita spolna zloraba, ko je petnajstletnica, kot je videti, rodila svojemu očetu sina, nas je znova pretresla. Po eni strani ne moremo verjeti, da se lahko starši tako grdo spozabijo nad svojim otrokom, še manj verjamemo, da ni nihče opazil, kaj se dogaja, od vsega pa je najpomembnejše vprašanje: kako pomagati zlorabljenim otrokom, ki morajo zapustiti dom?
Na razvoj te motnje vplivajo predvsem dedni dejavniki in telesna konstitucija Bipolarna motnja, bolj znana kot manična depresija, naj bi prizadela od 1,2 do 1,6 odstotka vse populacije in spada med hujše in večinoma ponavljajoče se duševne motnje. Pravimo ji tudi bolezen dveh obrazov, saj se pri bolniku izmenjujeta dve nasprotni ravni razpoloženja. "Pri bipolarni motnji je človek enkrat pobit, zazrt vase, depresiven, drugič pa nenaravno razživet in izjemno dejaven na vseh področjih," pojasnjuje primarij Jože Felc, psihiater iz Psihiatrične bolnišnice Idrija.
O bipolarni motnji zadnje čase govorimo več, tudi po zaslugi nominiranke za Slovenko leta Renate Ažman, ki je s svojo knjigo Depra odstrla kar precej tančic s te dokaj pogoste bolezni, ki je ni mogoče ozdraviti, jo je pa mogoče dobro obvladovati. Pri tem so seveda nepogrešljiva tudi zdravila in v zvezi z njimi predstavljamo najnovejša dognanja. Vsekakor je nadvse pomembno, da poznamo bolezenske znake (najlažje jih prepoznajo svojci in sodelavci) in da pravočasno poiščemo pomoč, saj bomo prihranili veliko trpljenja sebi in tudi drugim.
Mednarodni Teden možganov v Sloveniji bo letos izpeljan že šestič. SiNAPSA vabi vse, ki jih možgani zanimajo in bi se z njimi radi spoznali skozi dejavnosti in dogodke, ki jih organiziramo, da se nam pridružijo na predavanjih, na ogledih filmov, ki se nanašajo na delovanje možganov v zdravju in bolezni in na mnogih spremljevalnih dogodkih v Ljubljani in po vsej Sloveniji. Vabimo vas tudi, da v vrtcih, po šolah in na drugih ustanovah organizirate aktivnosti, kjer bo osrednja tema povezana z možgani: od ustvarjalnih delavnic do predavanj na teme povezane z možgani. Pri tem vam lahko pomagajo informacije na naših spletnih straneh, ki se bodo v prihodnjih tednih obnavljale in širile (Možganska delavnica, Možgani kot na dlani).
sonyam007 : POzdravljeni, sprašujem, če imamo naslednjo skupino pri dr. Miličevičei v četrtek 21.01. ob 14h? Hvala za odgovor in LP
trina : sporadično
lilaroza : pozdravljeni, preverjam kako deluje tale klepetalnica
trina : Isto velja za prijavo na forum.
trina : Če ima kdo težave s prijavo, naj v brskalniku (firefoxu ali explorerju ali kar pač uporablja) pobriše piškotke (cookies): v firefoxu greš na Tools/Options/Privacy, klikneš Remove individual cookies in odstraniš vse kukije za bipolarna.si. Potem se prijaviš brez težav. :smiling:
hister : Selitev na drugi strežnik je bila izvedena danes. Če kaj opazite, da je anrobe javite.
trina : Ja, imamo miren pristan!
arapao : je vedno tako mirno tukaj???
Arwen :
amadeus : ?
amadeus : Sem ugotovil, da imam tudi jaz klaustrofobijo.Ko se odpravljam v gostilno, me je vedno strah, da bo zaprta.
fabius : Trina,nikjer te ni
amadeus : no, ne pride glih vsak dan kdo tu gor, bi rekel...
Arwen : klepetulje, dajte malo utišat, no
fabius : extension of our mind
hister : sem naročil dež in dež mi zaliva vrt. K ončno ...
matheu__ :
matheu__ : o tem govorim
Samo registriranim in prijavljenim uporabnikom je klepet omogočen !